Tlačna trdnost, znana tudi kot tlačna vzdržljivost, se nanaša na sposobnost materiala, da se upre tlačni porušitvi pod tlačnimi obremenitvami; to je vrednost napetosti, pri kateri se material upira tlačni deformaciji ali zlomu, ko je izpostavljen zunanji sili vzdolž svoje osne smeri.
Pri preskusu stiskanja je največja tlačna obremenitev, ki jo vzorec prenese, dokler ne zlomi (krhki materiali) ali popusti (ne-krhki materiali). Površina, uporabljena pri izračunu, je prvotna površina prečnega-prereza vzorca. Za togo plastiko se za testiranje običajno uporablja ASTM D 695; za trde pene se uporablja D 1621. Ti preskusi določajo tudi postopke za ocenjevanje tlačnega modula. Dejanski način porušitve togih materialov pri preskusih tlačne trdnosti je običajno diagonalni strig. V primerih, ko ni očitne meje tečenja, jo je mogoče definirati z uporabo tlačne napetosti pri vnaprej-nastavljeni meji tečenja. Tlačna trdnost je tudi pomembna mehanska količina, ki označuje sposobnost materiala, da se upre tlačnim obremenitvam brez okvar.
